Pismo #1 [back]
“Vedno obstaja naslednik”

Pesem nemških vojakov
na Gorenjskem po melodiji »Kjer valovi Severnega morja«

1.)
Kjer na cestah vedno leži blato in smeti,
kjer jedo polento, fižol in krompir,
kjer se Partizani plazijo okoli nastajališča,
tam ni naša domovina, tam podivjamo.

2.)
Kjer vlada gospod »Tito« brez moči,
kjer na vseh vogalih neprestano poka in se strelja,
kjer gorijo šole in železniške postaje,
delamo mi za Nemčijo in tudi preminemo.

3.)
Kjer se dnevno vedno znova krpajo proge,
ker je bil vlakec razstreljen v zrak,
kjer pisma izostajajo veliko tednov –
tam ni naša domovina, vendar zdržimo.

4.)
Od Karavank do savskega nabrežja
naj gre k hudiču ta dežela nora,
vojaki že vzklikamo:
ne pustite nas umoriti, pripeljite nas nazaj v rajh.

the english lines:

Ponos in bolečina
novi grobovi
če smo v branilnem položaju
bodo leteli projektili

Jezus je pravkar križal
duha možnosti
mast v naših solzah
vsi instrumenti
naše narodne sile

[back] [the trilogy]

core | home
47•07