»Brez naslova«
David Staretz [english] [deutsch]

Torej, tu je bila ta nevidna galerija, ali pa je izginila – vsekakor se mora nekako izdelati in prihajati do izraza, akusticno in igralsko in galerijsko, torej so dovolili dve svinceni linici, dovolj majhni, da sta zanetili radovednost, dovolj veliki, da si lahko z zavarovanimi ocmi prepoznal, kaj se dogaja: v topli, motni luci nizkovoltne lucke dela neutruden mehanizem, napajan s kabli; preko dolge, tanke žicne roke premika svincnik.

(on location)

Oglje za risanje, iz katerega na enem koncu moli v višino mirujoce vranje pero, tolce, briše in trdovratno blodno luci preko pripetega kartona. Svincena utež skrbi za izravnavo. Presenetljivo, kakšno raznolikost dopušca zaprti sistem. Morda je pero tisto, ki pusti vsako piko, vsako crto postaviti drugace kot prejšnjo. Da, obravnava kartona napreduje postopoma; clovek je skorajda nagnjen k temu, da mehanizmu priznava doloceno duševnost, kratek razmislek, premor pred naslednjim svežnjem crt.

Resnicni pogum in odlocnost stroja pa se izkaže pod ustreznim pogledom kapitana, ki tvori stopnjo preizkušnje. On ima bolj slabo mnenje o umetnosti, vendar prepozna, ali je dolocena stvar za kaj dobra, ne glede na njen namen. Dovolj je videl. Ni ga treba vleci za nos. Nihce mu ne bi upal podtakniti dekorativnega blaga. Crtne kode še ni povsem dešifriral, a sluti, da se nekaj kuha. Ukrepal bo, ko bo prišel cas. Zaenkrat pravi le: pocakati in opazovati. Sedaj bomo ta ansambel prvic pokazali odprto in javno.

[Fotografija za casopisne medije] Prva prireditev: 16. marec 2007

overview | core | start | home
12•07